Miklavž je prvi med tremi možmi, ki nosijo darila v mesecu decembru. Mesec, ki je poln nekega pričakovanja, hrepenenja, želja, in lep predvsem zaradi ljudi. Ljudje smo drugačni v decembru. Morda zaradi upanja, ki je povezano s prihajajočim novim letom. Morda zaradi uspešnosti leta, ki se izteka. Morda samo zaradi tega, ker se bližajo dnevi, ki bodo nekoliko razbili sivino vsakdanjika. Morda zaradi otrok, ki so v decembru tako polni smeha in iskric v očeh, polnih pričakovanja in radosti. Nič drugače ni v našem DOMU POD GORCU, kjer nas je prav tako obiskal Miklavž. Stanovalce je s svojim obiskom popeljal v spomine na otroštvo in iskreno razveselil.
»Miklavž prihaja! Če ne boš pridna, ti ne bo prinesel drugega, kot »šibo«! Ali pa te bodo kar parklji odnesli!«
Kolikokrat ste v svojem otroštvu, takrat, ko ste še verjeli v čudeže, slišali te besede? Seveda so vedno delovale. Kako ne bi! Saj šibe se nihče ni bal, a parklji…Čisto druga zgodba. Bili so grozljivi s svojimi dolgimi rdečimi jeziki, ki so jim moleli iz ust, velikimi rokami, v katerih so držali verige in z njimi nenehno zamahovali, in »rožički« na ogromnih glavah. Čeprav so bili vedno zraven tudi angeli in seveda prijazen Miklavž, je njihovo nedolžnost in prijazen izgled popolnoma zabrisala grozljiva podoba parkljov. Ja, s parklji so strašili otroke v rosnih otroških letih naših stanovalcev in jih še danes. Še dobro, da se nekatere stvari ne spreminjajo.
A veste, da je Sveti Miklavž dejansko sveti Nikolaj, krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti? Stanovalce našega DOMA POD GORCO je zelo razveselil.
