V ponedeljek, 05.decembra 2016, je naš DOM POD GORCO obiskal Miklavž. Miklavž je prvi med tremi možmi, ki nosijo darila v mesecu decembru.Mesec, ki je poln nekega pričakovanja, hrepenenja, želja, in lep predvsem zaradi ljudi. Ljudje smo drugačni v decembru. Morda zaradi upanja, ki je povezano s prihajajočim novim letom. Morda zaradi uspešnosti leta, ki se izteka. Morda samo zaradi tega, ker se bližajo dnevi, ki bodo nekoliko razbili sivino vsakdanjika. Morda zaradi otrok, ki so v decembru tako polni smeha in iskric v očeh, polnih pričakovanja in radosti. Miklavž je v resnici sveti mož oziroma svetnik. Sveti Nikolaj, če smo natančni. A prav Miklavž je prinesel veliko mero strahu in groze v doživljanje in sprejemanje sveta večine otrok, tudi tistih, ki so danes stanovalci našega DOMA POD GORCO. Saj se spomnite tistih maminih besed: »Miklavž prihaja! Če ne boš pridna, ti ne bo prinesel drugega, kot »šibo«! Ali pa te bodo kar parklji odnesli!« No, pa niso bili samo parklji in šibe. Bili so tudi škornji, ki smo jih nastavili zvečer, da je Miklavž preko noči vanje skril kakšno pomarančo, orehe, suhe fige in… čokolado. Kakšno veselje! Miklavž je obdaril stanovalce in otroke zaposlenih v našem DOMU POD GORCO. Hkrati smo bili navdušeni nad gledališko predstavo “Ko bom velik, bom… ” Miklavž je seveda obiskal naše stanovalce po etažah in jih seveda tudi obdaril.
