V petek, 05.februarja 2016, so nas obiskali kurenti Vetrovniki iz Lovrenca na Dravskem polje. Prišlo jih je deset; ogromnih, kosmatih, z velikimi zvonci okrog pasu, ki so zvonili, da se je tresel DOM POD GORCO; z dolgimi jeziki, ki so jim moleli iz usnjenega gobca in z ježevkami v rokah… Bbbrrrr… groza! Z njimi pa … sam hudič ali zlodej… Kdo bi vedel? Najprej smo vsi skoraj oglušeli, ko so s poskakovanjem visoko v zrak njihovi veliki zvonci zvonili, ropotali, da je še naprava za merjenje decibelov “crknila” sama od sebe… No, kazalec je odneslo! Odmevalo je po celem domu in zvok ter trušč sta se razlivala skozi vrata nekam proti Pekrski gorci in rahlo zasneženem Pohorju. Če se je zima še skrivala kje v dolinah in prelazih pohorskih gozdov, je v petek prav gotovo od strahu zbežala proti Skandinaviji ali severnemu polu. Trušča in hrupa je bilo dovolj, saj je bil namen dosežen! Zime, kar se nas tiče, v DOMU POD GORCO, ni več in je letos do decembra ne pričakujemo več! Kurenti Vetrovniki so se zapodili po vseh etažah doma, pri čemer jim je zlodej prijazno odpiral vrata. Ja, s svojimi maskami na glavah, okrašenimi z fazanovim perjem, so se morali vedno skloniti, preden so lahko vstopili na hodnike. Nekateri stanovalci so se kar ustrašili in zaprli vrata, drugi so pa z nasmehom na obrazu lovili kurente po hodnikih. Prav gotovo so se spominjali otroških dni, ko so se skrivali pred njimi. Morda pa je kdo med njimi celo bil kurent. V tretji etaži so dekleta (nismo preverili, če so še neporočene) podarile kurentom nekaj robcev, tako kot se spodobi. Na koncu smo naredili še gasilsko fotografijo brez in z maskami. Prav prijazni fantje se skrivajo pod njimi, kajne? Hvala kurenti Vetrovniki za vaš obisk. Do naslednjega leta, ko se spet vidimo. Medtem pa preženite zimo še iz drugih kotičkov te dežele. Tisto v naravi in tisto v srcih.
