V sredo, 14.septembra 2016, smo spoznavali kulturno zgodovinsko bogastvo, raznolikost in lepoto sosednje Italije. Sprehodili smo se po »škornju«, ki ga največji del pokrivajo Apenini. Začeli smo v Alpah, nekje v dolini Aoste, naredili ovinek okrog velikega Gardskega jezera, se po Padski nižini spustili v Benetke, si privoščili Tosco Giacoma Puccinija v Veroni, zavili v Toscano, obarvano s sivko, spili kozarček chiantija ob okušanju salame divjega prašiča, spili espresso na Piazza del Campo v Sieni… Uh, zajemimo sapo, ker Italije še ni konec. Ferrari nas bo popeljal po ovinkastih cestah Amalfijske obale, kjer se bomo osvežili s skokom v morje, s skuterjem nadaljevali do mesteca Ravello in si napolnili želodec ob izvrstni »pasta al tartufo«…. Zajemimo še enkrat … Pred nami je pobočje Vezuva, tega »ekonomskega lonca« matere narave, za katerega upamo, da ne bo eksplodiral… Morda ga ohladimo z goro sladoleda? No, vsaj mi si ga privoščimo… Un gelato per favore… A Italije še ni videti konca. Čaka nas Sicilija, Sardinija… Va bene, gremo dalje!
