Ne, seveda ni Zlata dobila mladičkov… Je še premlada! Če prihajate v teh dneh k nam v DOM POD GORCO, potem se morda presenečeni ustavite pred našo tablo Misel dneva. Tokrat ne zaradi misli, ki je tam napisana, ampak zaradi zajčkov. Dveh majhnih, črnih, skoraj puhasto mehkobnih, zajčkov. Nekako smo združili Veliko noč z zajčki, živimi, ne čokoladnimi. In kaj je porekla na to naša Zlata? Nič. Niti “hov” ni dala od sebe, kaj šela “hov, hov”. Morda je zadnje čase malo domišljava, ker pač že hodi v šolo in se s takšno “živadjo”, ki nima pojma o šoli in njeni pomembnosti, pač ne bo ukvarjala. Ja, Zlata postaja “učenjak”. Zajčke je malo povohala, ker so pač ukradili nekaj naše, predvsem Suzanine, pozornosti. A ..,saj ne delajo nič drugega, ko vohljajo, malo poskočijo sem in tja v kletki in jedo. Nekako je Zlata že presegla to “fazo”. So pa lepi, naši zajčki, kajne?