Blagoslov velikonočnih jedi

V soboto, 31. marca 2018, bo ob 10. uri v jedilnici doma potekal blagoslov velikonočnih jedi, zadnja izmed praznovanj Velike noči v našem DOMU POD GORCO. Po kuhanju, peki in barvanju pirhov sledi blagoslov oziroma »žegen« velikonočnih jedi, ki jih naložimo v košaro, včasih pa so z njimi napolnili jerbas. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičem, pojedli pa šele v nedeljo pri zajtrku, ko se vnemo od maše. Zajtrk pa naj bi bil slovesen in počasen, jedli naj bi s spoštovanjem in hvaležnostjo – tako zato, ker gre za največji krščanski praznik, kot tudi iz povsem praktičnega razloga: ker je po postu težka, obilna in tudi mastna hrana precejšen napor za naš želodec. Med vsemi jedmi se v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja življenje, potica oziroma pogača, ki mora biti okrogle oblike, spominja na Jezusovo trnovo krono, meso predstavlja Jezusovo telo, hren pa zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Živilo, za katerega pogosto ne vemo, da spada med velikonočne jedi, je pomaranča. Ta predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za nas, predstavlja pa tudi vstajenje.Poleg simboličnih živil, značilnih za vso Slovenijo, so posamezne pokrajine razvile tudi svoje značilne velikonočne jedi. Tako je za področje Primorske in Istre značilna pinca, to je sladek kruh, drugje v tem času nesejo k »žegnu« nadevani želodec, v testu pečeno gnjat … Vabljeni na blagoslov velikonočnih jedi skupaj s svojimi svojci.