Kaj so gospodinjske skupnosti?
Gospodinjske skupnosti predstavljajo manjše skupine sobivanja starostnikov (približno 20 stanovalcev) v zaokroženem bivalnem prostoru, kjer vsi posamezniki delujejo kot del gospodinjske skupnosti, ljudi, ki sobivajo, si delijo dnevna opravila in skrbijo drug za drugega, a hkrati v okviru svojih sob ohranjajo svojo individualnost in zasebnost. Gre torej za poseben pristop v arhitekturi tega prostora, ki izhaja iz koncepta skupnega izvajanja dnevnih opravil, druženja in sožitja.
Vsaka gospodinjska skupnost je opremljena z dnevnim prostorom in veliko, moderno bivalno kuhinjo, prilagojeno potrebam stanovalcev na invalidskih vozičkih, okrog katere so razporejene sobe oskrbovancev. Dostop do osrednjega prostora mora biti čim lažji in krajši. Osrednji prostor je prirejen potrebam starostnikov in predvsemnjihovemu druženju. Tukaj se lahko vsak oskrbovanec, tako nepomičen na gibljivi postelji kot omejeno pomičen na invalidskem vozičku, večja ali manjše moči oziroma boljšega ali slabšega psihofizičnega stanja, v skladu s svojimi željami in potrebami druži z ostalimi oskrbovanci oziroma sobiva z drugimi starostniki.
Kako poteka bivanje v gospodinjski skupnosti?
V gospodinjski skupnosti je ves dan prisotna hišna gospodinja – varuhinja. Njena glavna naloga je ustvarjati in spodbujati občutek domačnosti pri oskrbovancih, skrbeti za prijetno počutje oskrbovancev in »voditi« gospodinjstvo. Njeno delo je zelo podobno družinskim oskrbovalcem, ki doma oskrbujejo starostnika. Kuhanje manj zahtevanih jedi, razdeljevanje obrokov hrane, ki se kuha v glavni kuhinji, pomoč pri hranjenju, pomivanje posode in pospravljanje miz, urejanje bivalnega okolja, nega oskrbovancev, ki ne zahteva zdravstvene specializacije, sodelovanje in pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje in razvoj samostojnosti oskrbovancev, skrb za oprano in zlikano perilo, ki se pere in lika v pralnici doma za starejše, in podobno.
»To pomlad v moji kolibi ni prav ničesar, je prav vse.« Haiku Isse Kobajašija
Pri vseh teh dnevnih opravilih lahko sodelujejo v skladu s svojimi zmožnostmi in željami oskrbovanci, pri čemer jih varuhinja spodbuja. Takšnih opravil so starostniki vajeni, zato vplivajo pozitivno na njihovo percepcijo bivanja v skupnosti. Varuhinja najbolje pozna »svoje« oskrbovance, zato ima velikokrat vlogo zaupnika, sodeluje pri pogovorih in razgovorih med starostniki, spodbuja oskrbovance pri aktivnem preživljanju prostega časa in je »duša, srce in motor« gospodinjske skupnosti. Gospodinjska skupnost ima torej neprecenljivo vlogo v nadomestitvi tistega, kar je starostnikom predstavljal dom in kar so izgubili na določen način z odhodom v dom za starejše.
Kako se vključujejo v življenje gospodinjske skupnosti ostali?
Vsi potrebni zdravstveni in drugi strokovnjaki ter svojci in prostovoljci prihajajo v gospodinjsko skupnost od zunaj, v sobe k posameznim oskrbovancem ali v bivalno kuhinjo k celotni skupini, kolikor je potrebno in možno. Naše izkušnje kažejo, da se je s prehodom na gospodinjske skupnosti povečal obisk in spontano sodelovanje svojcevin bližnjih pri življenju gospodinjske skupnosti. Zanima jih, kaj se v skupnosti dogaja, prav tako pa se vsakodnevno srečujejo spozitivnimi rezultati bivanja starostnikov v takšni skupnosti. Opažamo, da oskrbovanci v teh skupnostih niso tako nemirni in izgubljeni, kot so v klasičnih domovih. Vključevanje v redna opravila, ki jih imamo vsi ljudje, je nedvomno izredno pozitivno, še bolj pa načelo sobivanja in sožitja.
